Prvi začetki

Skupnost Emanuel se je rodila v Parizu leta 1972. To je bil čas po koncilu ...

Obdobje sprememb
V sedemdesetih letih so do takrat vsesplošno sprejete moralne, socialne in verske vrednote postavljene pod vprašaj. Rojeva se nov svet. V na novo porajajočih se vrednotah vidimo individualizem in željo po svobodi oziroma osvoboditvi iz tradicionalnih okvirov. V istem obdobju Katoliška Cerkev skliče II. Vatikanski koncil (1962–1965): zbor škofov z vsega sveta, ki ob skupnem razmišljanju iščejo predloge za odgovore na vprašanja sodobnega sveta.

Nove skupnosti
Že pred koncilom in po njem se v Katoliški Cerkvi pojavljajo pobude za ustanavljanje novih skupnosti. Tako se rodijo nove skupnosti in gibanja: Schönstatt 1917, Cursillos 1939, Fokolari 1942, Občestvo in osvoboditev (Comunione e Liberazione), Neokatehumenska pot … Nove slupnosti odkrijejo nepričakovane oblike krščanskega življenja, svetosti in oznanjevanja. Ta gibanja sestavljajo in vodijo večinoma laiki in ne več samo duhovniki ali redovniki. Od leta 1967 naprej je najpomembnejše gibanje Prenova v Duhu, iz katerega kasneje izidejo številne skupnosti.

Rojstvo katoliške Prenove v Duhu
Katoliška Prenova v Duhu se rodi v Katoliški Cerkvi v ZDA leta 1967. Nek redovnik iz Kanade, oče Regimbald, decembra 1971 o tem pripoveduje Pierru Goursatu. Ta je navdušen in o tem pripoveduje prijatelju, očetu Caffarelu v trenutku, ko je pri njem francoski par, X. in B. Pichon, ki pa sta ravno tako prišla, da bi mu povedala o svoji izkušnji srečanja s Katoliško Prenovo v Duhu v ZDA.

11. februarja 1972 je zbranih že štirideset oseb, ki poslušajo njuno pričevanje in razlago. Večina od njih zaprosi za milost izlitja Svetega Duha: milost, v moči katere človek odkrije Boga, ki mu je blizu, ga ljubi in spreminja njegovo življenje. Ta izkušnja rodi željo po branju Božje besede, prejemanju zakramentov, spremembi življenja in oznanjevanju Evangelija.

Rojstvo Skupnosti Emanuel
Med njimi je tudi takrat 57-letni Pierre Goursat in mlada študentka medicine Martine Laffite (danes Catta). Drug v drugem prepoznata brata oziroma sestro. Čutita, da sta skupaj poklicana, da začneta nekaj, za kar še ne vesta, kaj bo … Rojen je Emanuel, a še brez imena. Za začetek vsak dan skupaj molita. Kasneje povabita še nekaj oseb, naj se jima pridružijo pri molitvi v Parizu, ki poteka v milosti Prenove. Na začetku jih je 5. Leto kasneje jih je 500!

Binkošti 1973 v parku samostana Marije Vnebovzete, Pariz. Martine in Pierre.


Število udeležencev prvotne molitvene skupinice se kmalu podvoji in končno se izoblikujejo štiri velike molitvene skupine. V teh molitvenih skupinah se mnogim spremeni življenje. Nekateri od njih začutijo željo dati več. Začnejo se redno srečevati. Pierre in Martine na novo nastajajoči skupnosti data ime Emanuel. Ime Emanuel izbereta zato, da bi skupnost ohranila edinost in da bi njena identiteta bila jasna.